Transpersonalna psihologija ni le teorija, temveč predvsem praksa. Razširjena ali spremenjena stanja zavesti predstavljajo vrata do globlje samopodobe, notranjega zdravljenja in osebne preobrazbe. V nadaljevanju so predstavljene praktične vaje, ki jih lahko vsak posameznik izvaja samostojno, kot del notranjega raziskovanja ali podporno k terapevtskemu procesu.
- Zavestno dihanje
Dih je najosnovnejši most med telesom in zavestjo. Z rednim opazovanjem in usmerjanjem diha začnemo sproščati napetosti, uravnavati živčni sistem in vstopati v subtilnejše nivoje zavesti. Vaja: nekaj minut mirno sedi, zapri oči in pozornost usmeri v dihanje. Ne spreminjaj ga, samo opazuj. Če misli odtavajo, jih prijazno usmeri nazaj k dihu. - Zaznavanje notranjega prostora
Ta vaja krepi čuječnost do telesa in čustev. Zapri oči in se z notranjim pogledom sprehodi po svojem telesu. Kje so napetosti, kje je toplota, morda mravljinci ali praznina? Ne ocenjuj, le opazuj. To je osnova za vstop v razširjeno zaznavanje notranjih stanj. - Vodena imaginacija – srečanje z notranjim vodnikom
Po uvodnem sproščanju si predstavljaj, da hodiš po poti v naravi. Na tej poti srečaš notranjega vodnika, bitje ali podobo, ki ti prinaša sporočilo. Vzpostaviš lahko tudi notranji dialog. Ko se »vrneš«, zapiši svoje občutke in uvid. Ta vaja dostopa do simbolnega jezika nezavednega in arhetipskih vsebin. - Stik z naravo kot zavestnim ogledalom
V naravi izberi element (drevo, reka, kamen) in z njim vzpostavi stik, kot bi šlo za zavestno bitje. Sedi ob njem, ga opazuj, morda mu govori. Zaznaj odziv – v obliki občutka, misli ali tišine. Narava pogosto odseva naše notranje stanje ter odpira vrata v stanje enosti. - Pisanje uvidov – dnevnik zavesti
Po vsaki vaji zapiši, kaj si doživel. Pomembno je, da zapišeš ne le dogodke, temveč tudi občutke, uvide in morebitna sporočila, ki si jih prejel. S tem se izkušnje integrirajo in postanejo uporabne v vsakdanjem življenju.
Vse te vaje niso namenjene pobegu iz realnosti, ampak poglobljenemu stiku z njo. Razširjena zavest ni posebnost posameznikov, temveč naravni potencial vsakega človeka.