Transpersonalna psihoterapija je veja psihologije, ki v terapevtski proces vključuje dimenzije, ki jih klasična psihoterapija pogosto izpušča – duhovnost, razširjena stanja zavesti, izkušnje enosti in arhetipsko simboliko. Gre za nadgradnjo klasičnih pristopov in ne za njihovo izključitev.
Pogled na človeka
Klasična psihoterapija obravnava človeka predvsem skozi biografski in vedenjski vidik. Poudarek je na preteklosti, čustvih, odnosih, vedenjskih vzorcih in kognitivnih prepričanjih. Transpersonalna psihoterapija pa vidi človeka kot duhovno bitje z zavestjo, ki presega ego. Poleg psihološkega vključuje tudi duhovni, simbolni, arhetipski in kolektivni vidik osebnosti.
Nivoji dela
Klasična terapija se osredotoča predvsem na biografsko raven – dogodke in vzorce, ki so nastali v otroštvu in se odražajo v odraslem življenju. Transpersonalna terapija poleg biografske vključuje še perinatalno raven (izkušnje rojstva in prenatalnega obdobja) ter transpersonalno raven, ki obsega mistične, kolektivne, arhetipske in duhovne izkušnje.
Cilji terapije
Glavni cilj klasične terapije je zmanjšanje simptomov, boljše funkcioniranje in osebnostna stabilnost. Transpersonalna terapija si poleg tega prizadeva za razširjeno zavest, osebno in duhovno preobrazbo, celjenje eksistencialnih ran (osamljenost, izguba smisla, stik s smrtjo), ter za občutek povezanosti z nečim večjim od individualnega jaza.
Orodja in metode
Klasična terapija uporablja govor, analizo vedenj, razlago vzorcev, vedenjske intervencije in kognitivne tehnike. Transpersonalna terapija vključuje meditacijo, vodene imaginacije, holotropno dihanje, somatsko delo, simbolno delo, čuječnost, ritual in delo z razširjeno zavestjo.
Odnos do stanj zavesti
Klasična psihoterapija temelji na budni zavesti kot osnovnem stanju za delo. Spremenjena stanja zavesti so lahko obravnavana kot patološka. Transpersonalna psihoterapija pa razume, da so razširjena stanja zavesti naraven potencial človeške psihe in lahko predstavljajo pomemben vir notranje modrosti ter zdravljenja, če so primerno vodena in integrirana.
Transpersonalna terapija ni oddaljena od vsakdanjega življenja – prav nasprotno. Je pot k večji celovitosti, smislu, notranji svobodi in zavestnemu življenju. Ko posameznik preseže okvire zgolj simptomatske obravnave, stopi na pot celostnega psihološkega in duhovnega razvoja.